Funkcionalne in strukturne značilnosti verbalnega jezika

Poljubna narava jezikovni znaki, Njegova dvojna artikulacija in posledična produktivnost omogočata verbalnemu jeziku kvalitativno drugačen in boljši funkcionalni potencial za druge jezike, ki nimajo teh značilnosti. Verbalni jezik ima številne značilne lastnosti. Samovoljnost njegovih enot in struktur: Neposredni odnos (Naravni in/ali analogni) med znaki, ki sestavljajo jezikovni sistem, in njegovimi referenci. Skoraj absolutna neodvisnost slovničnih pravil in načel glede kognitivnih družbenih funkcij, ki jih igrajo jezikovne oblike.

Vsak socialna ali kulturna skupnost Ima običajni sistem znakov, pa tudi slovnična pravila, za katera se ureja njegova kombinacija in uporaba. To ima za posledico kulturne konkrecije, razen jezika, ki ga imenujemo jeziki. Ti predstavljajo posebne primere ali manifestacije jezika, katerih konkretne enote in slovnice.

Zato Hockett tudi kot značilnost človeškega jezika poudarja tudi lastnost, ki jo tradicijo prenaša po tradiciji. Izvor in evolucija jezikov, razlike, ki obstajajo med njimi na način označevanja in kategorizacije resničnosti in njihovih posledic o misli, so povzročile različne teoretične položaje. Von Humboldt, Cassirer ali hipoteza determinizma jezikovni ali kulturni relativizem Sapiro in Whorf, Poudarjajo konstitutivno funkcijo predmeta, ki ga jezik izpolnjuje; Vsi ti avtorji torej nočejo razlagati jezika kot sistema znakov, ki deluje kot zgolj kopija resničnosti, ne glede na to, kdo ga pozna. "..., razlika v jezikih je manjša od razlike v zvokih in znakih kot iz konceptov sveta". Jeziki imajo številne skupne formalne značilnosti:

• V vseh njih je mogoče prepoznati osnovne enote, kot so zvoki ali besede.
• V vseh obstajajo pravila za združevanje zvokov in besed ter oblikovanje bolj zapletenih enot, kot so stavki in besedila.
• V vseh njih obstajajo omejitve glede vrstnega reda, v katerem lahko različne besede tvorijo stavke.
• V vseh njih molitve izražajo vsebino, ki se zdi, da se prilagajajo predikativni ali predložni strukturi.

Obstoj pravic in podobnosti, kot so ti jeziki, vendar ne v drugih sistemih za komunikacijo živali, je povzročil postuli hipotezo, da nekatere lastnosti Formalni jezik so univerzalni in opredeljujejo posebne značilnosti kognitivnih spretnosti in potencialov človeške vrste. Noam Chomsky definira univerzalno slovnico, ki je sposobna prepoznati in določiti, v visoki ravni abstrakcije parametri, ki so skupni različni določeni slovnicah, in bi predstavljali dokaze prvega naročila, da bi potrdili, da ima človeška jezikovna sposobnost pomembno biološko bazo in je, tako veliko jih prirojeno.

Osredotočenost na našo pozornost značilnosti V jezikovnih signalih je treba opozoriti, da najbolj primarna modalnost človeškega jezika (ustna modalnost) zahteva sodelovanje dveh kanalov, samoglasnika in slušnega, kar pomeni, da se morajo uporabniki tega jezika zbrati tako anatomsko kot funkcionalne zahteve in pogoji. Fizikalne značilnosti jezikovnih zvokov (amplituda, frekvenca in trajanje) je mogoče razumeti kot povezane z določenimi posebnostmi anatomske konfiguracije naprave za foner pri človeški vrsti, kot je položaj epiglotisa. Druge jezikovne modalitete, kot so pismenost ali ročni znaki jeziki, so na vizualnih in motoričnih kanalih.

Z vidika Fizične lastnosti govornih jezikovnih signalov, Akustični signal se večsmerno širi in hitro zbledi. Znak je prikazan neprekinjeno, čeprav so v resnici jezikovne enote diskretne. Za stiskanje jezika je sodelovanje pomnilniških sistemov, ki lahko začasno shranijo in vključijo informacije, ki jih prenaša fizični signal, in ki omogočajo njihovo obdelavo, ko zbledi; Prav tako bo bistven obstoj procesov, ki omogočajo segmentacijo fizičnega signala v jezikovno pomembnih enotah. Notranja struktura jezikovnih enot ima druge značilnosti: dvojna artikulacija ali dvojnost vzorcev, ki se nanašajo na jezikovni sistem, je sestavljen iz dveh vrst enot: nepomembne enote (foneme) in pomenske enote (morfeme, besede, besede itd. iz kombinacije, pod pogoji, ki jih je določil slovnico, zgoraj navedenega.

Jezikovni sistemi, ki sodelujejo v vzorcih, dvojne značilnosti se izkažejo za zelo produktivne, odprte in prilagodljive. To pa uporabnikom jezikov olajša uporabo. Nabor formalnih načel ali pravil, ki omogočajo proizvodnjo in razumevanje neskončnih slovničnih stavkov iz končnega števila enot Prvotno ustanovil Chomsky in predstavlja eno osnovnih načel sodobne jezikoslovje. Ta avtor je razlikoval med globoko strukturo (konceptualni odnosi, kodirani v sporočilo) in površinsko strukturo (jezikovne enote, ki se v tem sporočilu izrecno pojavljajo).

Ta delitev je izjemna uporabnost za psihološko razlago, kako se jezik razume in proizvaja in med drugim omogoča obstoj parafraz. Enote, ki so pomembne z vidika konstrukcije jezikovnega pomena v verbalnih sporočilih - fonemi, besedah ​​itd. - So enote, ki priznavajo a Prekinjena grafična predstavitev ali diskretno. Te enote, ko Osgood izstopa, imajo hierarhično in sestavljeno notranjo organizacijo.

Vedno jih je mogoče analizirati in opisati na podlagi enot nižje stopnje. Kombinacija teh enot ni naključna: urejajo jo načela ali pravila, ki se zbirajo v določeni slovnici. V primeru ustne modalnosti je mogoče prepoznati druge parametre organizacije sporočil, ki imajo suprasegmentarno in neprekinjeno naravo: gre za prozodične glasovne parametre, ki ustrezajo volumnu, intonaciji, tembre ritm govora. Ti parametri nosijo veliko čustvenih in pragmatičnih informacij, zaradi česar je zelo pomemben tako s stališča preučevanja čustvenega izražanja kot tudi preučevanja uporabe uporabe Jezik v pogovorni kontekstu.

Funkcionalne značilnosti verbalnega jezika

Ta potencialni modulira (čustveno) ekspresijsko sposobnost ljudi, hkrati pa tudi modulira in omogoča posebej zapleten in značilen razvoj drugih dveh osnovnih jezikovnih funkcij, ki jih je identificiral Bühler: reprezentativna ali simbolna funkcija in komunikacijska funkcija ter komunikacijska funkcija.

Značilnosti reprezentativne funkcije

Z reprezentativnega vidika je lahko posebna kombinatorična kakovost verbalnega jezika povezana s številnimi značilnostmi človeške vrste.

Najprej (Hockett in Altmann), Verbalni jezik predstavlja značilnost, imenovano referenčna ali situacijska premika drže. Jezikovni znaki niso potrebni ali neposredno povezani z referenci, ki so takoj prisotni v času v vesolju, zato se nanašajo na vidike sedanje, pretekle ali prihodnje resničnosti, resnične ali namišljene.

Paulov je pojasnil, da v človeku jezik ne deluje toliko kot primarni signalni sistem, ampak kot drugi signalni sistem, ki je posledica posploševanja povezav ali povezav prvega signalnega sistema. Možnost posploševanja, ki jo ponuja verbalni jezik, temelji na analizi pomena in določa oblike reakcije in odziva na okolje, ki so kakovostno višje kot mehanizem prilagajanja mediju, ki je prilagodljiv in spremenljiv kot človeški socialni medij.

Situacijsko otvoritev ali referenčni premik, kot tudi značaj drugega sistema signalov človeškega jezika, ki je brez jezika in njegove uporabe konkretne in neposredne fizične resničnosti ter omogoča, da deluje kot reprezentativni sistem splošnih namenov. Jezik je mogoče razlagati kot kodo, ki ni povezana z določeno vsebino, stanji ali potrebami, ki hkrati omogoča posebne oblike znanja o resničnosti, ki so domnevno specifične za našo vrsto.

V kolikor je znake mogoče ustvariti in uporabiti pri naših vrstah za upoštevanje pomenov, ki niso povezane s takojšnjo resničnostjo, jezik na praktično neomejen način razširi svojo reprezentativno funkcionalnost. Na primer, človeški jezik je mogoče uporabiti za opis in analizo dejavnosti "recimo". Ta lastnost je znana kot značilnost refleksivnosti in povzroča Metalzično znanje. Možnost analize z jezikovnim vedenjem predstavlja zarod refleksivne zavesti in vedenja samokontrole, brez dvoma dva najdragocenejša funkcionalna dosežka naše vrste.

Človeški jezik deluje kot drugi signalni sistem, to pomeni, da ne predstavlja neposredno ali označuje resničnosti, ampak predstavlja miselne predstavitve, ki jih imajo subjekti in gradijo o tej resničnosti (pomeni). Jezikovni znaki pomenijo pomene, ki jih gradijo načela posploševanja in individualizacije, ki jih morata izdajatelj in sprejem poznati in deliti. Jezikovni znaki so in obstajajo kot takšni, dokler jih nekdo in nekdo in nekdo "gradi"; Tudi pri uporabi so vključeni preprosti procesi kodiranja in dekodiranja, in interpretacijski procesi, ki so nedvomno nepredstavljivi zunaj obsega naših vrst.

Jezik ne samo označuje stvari, ne samo da Referenčna funkcija reprezentacije: Hkrati, ko jih predstavijo, jezik opisuje tudi stvari in nas obvešča o tem, kako opisujejo njegove lastnosti, in posledično kvalificira isto resničnost, ki jo predstavlja: v tem smislu lahko rečemo, da je jezik analitični sistem zastopanja.

Reprezentativna funkcija jezika Ima številne druge domnevno značilne in posebne lastnosti:

• Pogosta dvoumnost jezikovnih izjav
• Obstoj konotacij, ki modulirajo dobesedni ali konvencionalni pomen besed, ki temeljijo na izkušnjah in osebnih ali sociokulturnih pristranskosti govorcev
• Možnost, da skozi jezik izgovarjate nekaj lažnega, kar ne ustreza resničnosti (prevlada)
• Možnost gradnje sporočil, ki v ravnino segmentalne ali slovnične jezikovne organizacije prenašajo nasprotujoča ali neprimerna informacija.

Zdi se, da nekatere od teh funkcij delijo tudi druge vrste, ki niso himane. Vendar pa kdo od njih jasno razlikuje naravni človeški jezik umetnih jezikov, kot so računalniški jeziki ali cirkulacijska koda.

Značilnosti komunikacijske funkcije

Verbalni jezik je na eni strani biološki ali naravni komunikacijski sistem in tudi sistem, specializiran za prenos pomembnih informacij, to je pri prenosu informacij, ki so pomembne z vidika prilagajanja in vedenja posameznika ki izda ali prejme takšne informacije.

Drugič, je treba opozoriti, da to pomemben prenos informacij Lahko se zgodi tako med ljudmi kot intrapersonalno, v tem zadnjem primeru služi jezik kot pomemben instrument za samoregulacijo dejavnosti. ¿V kolikšni meri se komunikacijska funkcija izvaja na podoben način v verbalnem jeziku in drugih jezikih? Znaki že predpostavljajo realizacijo uporabnikov nekaterih aktivnih operacij analize in kombinacije (tako glede označevalcev - dvojna artikulacija - in pomeni - posploševanje in kategorizacija).

Smiselno je misliti, da se bo kakovost komunikacijske vsebine bistveno razlikovala tudi v človeškem jeziku glede drugih jezikov. Razlike so povezane z možnost preseganja "Neposredna" ali primarna instrumentalna uporaba znakov in z možnostjo uporabe jezika pri naših vrstah v obliki na videz bolj svobodne ali nesebične komunikacije.

Diferencialna karakterizacija človeškega jezika, ki je povezan s tem, da teoretično konceptualizira komunikacijsko funkcijo samo po sebi in natančneje, z interpretacijo jezika kot mehanizma ali naravne komunikacijske naprave, ki pa ni zgolj mehanizem za prenos informacij. Komunikacijska uporaba jezika, ki ga dajejo ljudje in jeziki drugih vrst ¿Razlagati ga je treba le kot postopek kodiranja in dekodiranja? Znanje predlaganega komunikacijskega modela Shannon in Weaver gre v to smer.

Drugi avtorji nasprotno poudarjajo namernost jezikovne dejavnosti, to je interpretacija namernega pomena (ne samo referenčnega) sporočil. Za Hans Hörmann, Sporočila poslušalcu ne posredujejo informacij, ampak ga vodijo le v procesu obnove informacij, ki jih mora poslušalca opraviti sam.

Verbalni jezik (za razliko od drugih jezikov) se izkaže za izjemno odvečen komunikacijski sistem, saj slovnični signali različnih vrst pomenijo ponavljanje iste informativne vsebine v različnih delih sporočila. Ponavljanje iste informativne vsebine določa, da poslušalec verbalni jezik zlahka predvidljiv s večsmernost, Nanj običajno vpliva visoka raven hrupa.

Predvidljivost jezika Omogoča, da se jezikovni signali zaznajo in razlagajo, tudi če so zelo degradirani. To daje izjemno vrednost z vidika uporabe jezika, prilagojenega pogojem njenega naravnega okolja.

Jezikovne značilnosti kot modalnost vedenja

Glavna značilnost jezika glede na vrsto vedenja je Svoboda uporabe. Jezikovno vedenje nima potrebnih odvisnosti od dražljajev (zunanji in notranji); Po drugi strani pa lahko uporabniki jezikov ves čas zamujajo z jezikovnimi odzivi, ki se jim zdijo primerni. Zaradi teh razlogov je jezikovno vedenje običajno veljalo za prototipijo namernega, namernega in predložnega vedenja, katerega realizacija predpostavlja vzpostavitev ciljev in ciljev, o katerih mora imeti subjekt predhodno zastopanje in katerih razlaga zahteva vir za teleološke razlage in ne le mehanično. Lik Predlog jezikovne dejavnosti, To zahteva namerne razlage, nam omogoča, da razumemo, da imajo tišine (nekonstrukcijski primeri) pri človeški vrsti tako pomembne informativne vsebine s komunikacijskega stališča naše vrste.

Nihče ne more komunicirati. Tišine pridobijo svojo vrednost natančno z dejstvom, da ima človeški subjekt možnost, da se odloči, ali bo jezik in kdaj uporabljal jezik ali ne. Razpad vezi potrebe, ki povezuje jezikovna vedenja s svojim najbolj neposrednim spodbujevalnim ozadjem, daje posebno kakovost človeškemu jeziku. Z "Ne tukaj in še ne, jezik nam omogoča, da premagamo trdno spodbudo in odzivno verigo ... omogoča nam, da si želimo dogodek, načrtujemo akcijo, si zapomnimo in napotimo dogodek."Specifičnost narave človeških jezikovnih odzivov ali vedenj v zvezi s tistimi drugih vrst, vendar zunaj njene navidezne svobode proizvodnje.

Na primer, jezikoslovje vedenje je formalno ustvarjalno. To pomeni, da jezikovnega vedenja ni mogoče razlagati kot zaprt repertoar odzivov, ampak kot produktivno in izjemno prilagodljivo dejavnost, pri kateri je provizija za napake mogoča in zelo verjetno. Omenjene napake, zaradi očitnih razlogov SISTEM Komunikacije katerih uporaba je neposredno povezana z vnaprej določenimi stimularnimi pogoji. Pri naših vrstah očitno dejstvo, da preiskovanci komentirajo napake, prisili, da prevzame obstoj mehanizmov, ki jim omogočajo, da jih uresničijo, in sčasoma popravite.

Posebnosti človeškega jezikovnega vedenja so povezane tudi s posebnimi pogoji funkcionalne organizacije sistemov, ki so odgovorni za uporabo jezika (v tem primeru Retroinformacije sama sporočila). Za Skinner uporaba jezika Lahko ga obravnavamo kot instrumentalno vedenje, saj je lahko povezan z določenimi pogoji izdajatelja ali okolja, ki skrbijo za posledice ali učinke na okolje. Možnost preoblikovanja vedenja, znanja ali čustev drugih iz jezika naredi ta eden glavnih instrumentov medosebne in socialne ureditve.

Jezikovna dejavnost predstavlja številne druge diferencialne značilnosti kot obliko vedenja ali vedenja. Na primer predstavite Značilnosti zamenljivosti vloge med pošiljateljem in prejemki ter potrebe po popolni retroinformaciji. Zamenjava vlog in potrebo po retroinformaciji je mogoče razumeti kot tesno povezano z večjo verjetnostjo, da imamo kot nekakšno napako pri kodiranju ali razlagi sporočil.

Ti dve lastnosti vzbujata domnevo, da so proizvodne in stiskalne dejavnosti jezika, saj jih je treba hkrati izvajati, dober del svojih struktur in funkcionalnih značilnosti, čeprav verjetno predstavljata tudi pomembno razliko tudi pomembna razlika. Pomen sogovornika in interakcij jezikovna In neinlinguistično, v katerem je uporaba jezika uokvirjena, kažejo tudi, čeprav na zavarovanje, pomembnost, da ima za pravilno razlago jezikovne dejavnosti analizo konteksta, v katerem se razvija.

Z druge perspektive se verbalni jezik pojavlja kot visoko specializirana in zapletena vrsta dejavnosti. Po eni strani se zdi, da ne izpolnjuje primarne biološke funkcije. Po drugi strani njegovo uresničitev pomeni tekmovanje vrst znanja in izjemno raznolike procese. Z nevrofiziološke perspektive se zdi, da je specializirana narava jezika podprta s potrditvijo, da obstajajo določene posebnosti v konfiguraciji nekaterih perifernih sistemov, povezanih s povezanimi s povezanimi s povezanimi s tem.

Nekateri podatki iz antropološke raziskave preučevanja kortikalnih in perifernih struktur drugih primatov in zlasti nevropsiholoških raziskav primanjkljaja uporabe jezika, povezanih z določenimi možganskimi poškodbami Prvi red o nevrološkem substratu človeškega jezika in njegovega procesa Filogenetski razvoj in fiksacija. Drugi avtorji so dvomili o specifičnosti jezikovnega procesa in poudarili njihove pomembne biološke in funkcionalne povezave z jezikom drugih vrst (zlasti višjih primatov).

Ta članek je zgolj informativen, v psihologiji-online nimamo moči za diagnozo ali priporočiti zdravljenje. Vabimo vas, da greste k psihologu, da zdravite vaš primer.

Če želite prebrati več člankov, podobnih Funkcionalne in strukturne značilnosti verbalnega jezika, Priporočamo, da vnesete našo kategorijo osnovne psihologije.